včeraj je na naši šoli potekala prireditev “Stopiti k sebi v domovino“. Prerez preteklosti, človeka po katerem naša šola nosi ime, se je prežel z duhom mladosti nastopajočih učencev in učenk. Na prireditvi ni bilo političnih barv temveč jasno sporočilo, da se iz preteklosti lahko veliko naučimo in nismo le pasivni opazovalci sveta okrog nas. Slednje je, v svojem govoru, poudarila tudi hči Antona Ukmarja Dunja Ukmar.
Hvala vsem, ki ste si za obisk prireditve vzeli čas.
ob dogodkih, ki smo jim priča v zadnjem času težko ostanemo ravnodušni. Vsi se sprašujemo ali je družba res zašla? Ali so naše vrednote napačne? Ali kot posameznik delujem, vzgajam, presojam, reagiram prav?
Ni enoznačnega odgovora, ki bi lahko povzel celotno dogajanje hitro spreminjajočega se sveta. A dejstvo je, da v tem svetu živimo, ga sooblikujemo in spreminjamo. S svojimi dejanji smo odgovorni zase in za zgled, ki ga postavljamo drugim.
Dan nenasilja, kulture in strpnosti je simbolno dejanje s katerim poudarjamo pomen pozitivnih vrednot in ravnanj, a naša prizadevanja za izboljšanje družbe so tek na dolge proge. Maraton, ki ga v različnih hitrostih tečemo sleherni dan pouka, med popoldanskimi aktivnostmi, znotraj družinskih odnosov, prijateljstev, spleta,… skratka življenja.
Verjamem, da šola je in bo varna ustanova. Točka zavetja za vse otroke. Kraj, kjer se učimo in vzgajamo pozitivne vrednote!
Izzivi prihodnosti so nepredvidljivi. Širjenje lažnih informacij in strahu z uporabo sodobnih medijev postaja vedno hitrejše. Kako postopati?
Primarna celica družbe je družina. Iz nje izhaja večina vzgoje in načinov obnašanja učencev, ki kasneje odrastejo v družbeno bolj ali manj odgovorne odrasle osebe.
Osnovna šola je kraj, kjer se vsi različni načini vzgoje srečajo. Zaradi natančnih pravil je vsem učencem popolnoma jasno, kaj je prav in kaj ne. Z uporabo učinkovitih protokolov, sodelovanjem učencev, učiteljev, staršev in po potrebi zunanjih inštitucij smo vsem tem izzivom kos. Ključ do uspeha je zaupanje in hiter pretok informacij.
Napočil je še zadnji dan naše šole v naravi. Odpravili smo se na ogled Kočevskega jezera, kjer smo pomalicali in se še zadnjič pozabavali na snežni odeji. Po kosilu smo pripravili kovčke, se CŠOD-ju zahvalili za gostoljubje in se odpravili na pot proti Kopru.
V šoli v naravi smo doživeli veliko lepih trenutkov, ki jih ne bomo nikoli pozabili.
