PEŠ BUS

  • Otroci so s tem vsak dan fizično aktivni več časa in so bolje telesno pripravljeni kot otroci, ki se v šolo vozijo.
  • Pešbus spodbuja osebnostni in socialni razvoj otrok, saj ti razvijajo neodvisnost, krepita se njihov občutek odgovornosti in zavest o lastnih zmožnostih.
  • Otroci bolje spoznajo bližnjo okolico, postopoma osvajajo prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu.
  • Z zgodnjim razvijanjem zdravih navad vzgajamo ozaveščene posameznike z zdravim in okolju prijaznim življenjskim slogom.
  • Pešbus razbremeni starše, ki tako otroke v šolo pospremijo samo ob določenih dnevih, ne pa vsak dan, s čimer se močno zmanjša število voženj z avtomobilom.

MATEMATIČNA PISMENOST

Tudi pri matematiki so bralne veščine še kako pomembne, posebno, ko gre za besedilne naloge, ki učencem nemalokrat povzročajo velike težave. Posledično občutijo stisko in strah pred matematiko.

Z nekoliko drugačnim pristopom bi poskušali prikazati svet števil v nekoliko drugačni luči.

Cilji in prednostne naloge: 

  • krepitev branja z razumevanjem (nadgraditi razumevanje in vrednotenje besedil) in računanja
  • razvijanje podjetnosti
  • razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, matematičnem področju
  • razvijanje samoučinkovitosti
  • spodbuditi razmišljanje, povezovanje
  • iz besedila razbrati bistvo
  • krepiti samostojnost
  • večja frekvenca aktivnega sodelovanja posameznega učenca (delo v manjših skupinah)
  • omogočanje lažjega pristopanja, izvajanja reševanja nalog
  • dopolnjevanje osnovnega znanja in splošne poučenosti
  • posredno izboljšati dosežke pri NPZ in mednarodnih raziskavah (PIRLS, PISA)

BRALNA PISMENOST

Osnovni namen Bralne pismenosti je dosegati višje ravni bralne pismenosti, predvsem na ravni glasnega branja, pisanja in branja z razumevanjem ter prispevati k zagotavljanju enakih izobraževalnih možnosti.  Metoda dela je delo v manjših skupinah, kjer je frekvenca aktivne vključenosti posameznega učenca veliko večja.

Cilji in prednostne naloge:

  • povečati oz. izboljšati funkcionalno pismenost 
  • krepitev branja, pisanja
  • razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, osebnostnem in socialnem področju
  • razvijanje komunikacijskih veščin, tudi z upoštevanjem empatije 
  • razvijanje samoučinkovitosti
  • razvijanje sposobnosti za razumevanje in sporočanje v maternem jeziku
  • nadgraditi razumevanje in vrednotenje besedil (branje z razumevanjem)
  • spodbuditi kritično razmišljanje, domišljijo 
  • iz besedila razbrati bistvo
  • krepiti samostojnost pri obnovi in tvorjenju besedila
  • omogočanje lažjega pristopanja, izvajanja, reševanja nalog iz vsakdanjih situacij 
  • utrjevanje in pridobivanje temeljnih spretnosti pismenosti
  • dopolnjevanje osnovnega znanja in splošne poučenosti
  • posredno izboljšati dosežke pri NPZ in mednarodnih raziskavah (PIRLS, PISA)

DIGITALNA PISMENOST

Naša šola si prizadeva, da bi si naši učenci pridobili čim več veščin, s katerimi bodo zmožni sodelovati v vseh življenjskih dejavnostih, v katerih se zahteva pismenost za vsakdanje delovanje v družbeni skupnosti. Bralne, pisne in mnoge ostale spretnosti zaindividualni in družbeni razvoj so tesno povezane s tehnologijo, ki je nepogrešljiv del vsakdana. Brez digitalne pismenosti je sodelovanje in nasploh delovanje na različnih področjih močno okrnjeno, velikokrat tudi onemogočeno. Učitelji ugotavljajo, da je, kljub visoki uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije, delež digitalno nepismenih mladih izjemno visok. Pošiljanje sporočil, igranje igric, prenašanje vsebin s spleta so daleč od tega, kar človek potrebuje pri reševanju vsakdanjih izzivov kot so npr. plačevanje, naročanje, uradna, neuradna komunikacija in še mnogo drugih dejavnikov.

Pravilna in ustrezna raba medijev, ki so temu namenjeni ima tako velik pomen. Izobraževanje in osveščanje igrata tako ključno vlogo.

PROJEKT POGUM

V projektu POGUM (PO-djetnost, Gradnik za-Upanja Mladih), ki pomeni »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah«, bomo spodbujali način razmišljanja in razumevanja podjetnosti kot zmožnost razvijanja ustvarjalnosti, inovativnosti in samoiniciativnosti posameznika. S projektom, ki traja od 2017 do 2022, bomo opolnomočili učence z veščinami, s katerimi se bodo pogumno in učinkovitejše spoprijeli z življenjskimi in poklicnimi izzivi, ter jih opremili s spretnostmi za uresničevanje lastnih ciljev. Namen projekta je, da učenec skozi samozavedanje in samorefleksijo išče, analizira in vrednoti svoja močna področja. Osredotoča se  na svoje spretnosti, potenciale in interese ter  evalvira in spremlja lastni napredek. Učenec skozi odkrivanje samega sebe, raziskovanja potreb  okolja ter spoznavanja različnih poklicnih kompetenc umešča in osmišlja svoja močna področja, ki so smernica za kasnejšo karierno in poklicno orientacijo. Pri projektu sledimo načelom samozaupanja, pridobivanja pozitivne samopodobe, odgovornosti za osebni razvoj, avtonomnosti in načelu pomembnosti zgodnjega usmerjanja učencev na poklicno pot.

V projektu smo kot ena izmed 30 razvojnih šol, ki  preko projektnega razvojnega tima oblikuje model in didaktične strategije za razvoj kompetenc podjetnosti ter jih spremlja in evalvira na ravni šole.  V drugi fazi se bo model implementiral v sam učni proces na implementacijske šole z namenom, da postane del obveznega kurikuluma. V konceptualni model kompetenc podjetnosti spadajo veščine, ki so razdeljene znotraj posameznega področja – od IDEJ IN PRILOŽNOSTI, preko VIROV, do prenosa idej v prakso – AKCIJA. Med omenjene veščine sodijo etično in trajnostno razmišljanje, vrednotenje idej, odkrivanje priložnosti, finančna in ekonomska pismenost, vključevanje drugih in povezovanje z okoljem, samozavedanje in samozadostnost,  obvladovanje negotovosti in tveganj ter izkustveno učenje. Sočasno pa bo v projektu  potekalo razvijanje učeče se skupnosti in s tem spodbujanje vseživljenjskega učenja oz. učenje učenja. V celoten proces je vključena tudi mreža konzorcijskih partnerjev, ki bo poskrbela za prožen prehod med izobraževanjem in okoljem.

Dostopnost