PIRLS, Progress in International Reading Literacy Study, je mednarodna raziskava bralne pismenosti otrok v starosti okoli 10 let. Izvaja se v petletnih krogih. Prva raziskava PIRLS je bila izvedena leta 2001. Raziskavo vodi Mednarodni projektni center, ISC, na univerzi Boston College, ZDA.
PIRLS je eden od raziskovalnih projektov Mednarodne zveze za proučevanje učinkov izobraževanja, IEA.
Kaj merimo v PIRLS?
Z vprašalniki za učence, učitelje in ravnatelje zberemo informacije o dejavnikih, ki so povezani z doseganjem znanja. Podatke o reševanju nalog in poročila o dejavnikih povežemo med seboj. Med državami in znotraj Slovenije primerjamo bralne dosežke učencev in vpliv dejavnikov na te dosežke. Dejavnike in dosežke primerjamo z izsledki PIRLS iz prejšnjih let in jih prikažemo v obliki trendov. Pri čemer je potrebno poudariti, da je zagotovljena anonimnost prav vseh udeležencev raziskave.
Katere države sodelujejo?
Raziskavo PIRLS lahko izvaja vsaka država članica IEA, vendar le po skupni mednarodni metodologiji, ki zagotavlja visoke standarde kvalitete zbiranja, analiziranja in poročanja o zbranih podatkih. Izhodišča in zasnovo raziskave sprejme skupščina IEA, ki jo sestavljajo predstavniki vseh držav članic.
Naša šola je bila izbrana v vzorec Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2022), ki jo v Sloveniji koordinira Pedagoški inštitut.
Glavna faza raziskave, v katero smo bili izbrani, bo na šolah potekala predvidoma od sredine marca pa nekje do konca maja.
SPODBUJANJE KRITIČNEGA MIŠLJENJA IN REŠEVANJA PROBLEMOV
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s projektom »Razvoj in udejanjanje inovativnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc« želi posodobiti učna okolja, uvajati nove pristope in pedagoške prakse tudi z vključevanjem novih tehnologij, ki bodo zagotavljale dvig splošnih kompetenc otrok, učencev in dijakov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah še posebej na področju bralne, naravoslovne, matematične in digitalne pismenosti, in sicer tako, da se pri učencih razvija kritično mišljenje, sposobnost reševanja problemov ter kulturna zavest in izražanje.
Projekt je razdeljen na 4 sklope, in sicer:
– Sklop 1: Sporazumevalna zmožnost: bralna in kulturna pismenost ter večjezičnost
– Sklop 2: Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in
reševanja problemov
– Sklop 3: Pedagogika 1:1 za udejanjanje personaliziranega in sodelovalnega učenja ter
formativnega ocenjevanja
– Sklop 4: kakovost učbenikov kot pomemben dejavnik krepitve splošnih kompetenc
V projektu udejanjamo strategije prožnih oblik učenja.
Prožne oblike učenja so oblike poučevanja in učenja, ki razvijajo/nadgrajujejo obstoječe pedagoške strategije, pristope in prakse z novimi učnimi praksami, ki tudi z vključevanjem novih tehnologij, pripomorejo k dvigu splošnih kompetenc učencev – pismenost, večjezičnost, matematična, naravoslovna, tehniška in inženirska kompetenca, digitalna kompetenca, podjetnost, osebnostna, družbena in učna kompetenca, državljanska kompetenca in kulturna zavest in izražanje, hkrati pa razvijajo pri učencih tudi ustvarjalno in inovativno reševanje problemov, kritično mišljenje, sposobnost odločanja, radovednost in odgovornost.
Uspešno izvedena strategija obsegacelovito načrtovanje, razvijanje in implementacijo pedagoških strategij, pristopov oz. praks na področju projekta NA-MA POTI, kar se udejanja na petih področjih: didaktičnem, organizacijskem, s premišljeno uporabo digitalnih tehnologij (IKT), z vključitvijo strategij v krovne dokumente in z izvajanjem strategije.
Cilji projekta so:
- vzpostavitev oziroma nadgradnja ustvarjalnega in inovativnega učnega okolja za dvig
splošnih kompetenc, ki vključujejo vse ravni izobraževalnega sistema;
- vzpostavitev oziroma nadgradnja celovitega in učinkovitega podpornega okolja za oblikovanje, preizkušanje in implementacijo pedagoških strategij, metod in oblik dela, ki prispevajo k uresničevanju ciljev (didaktična podpora, usposabljanje strokovnih delavcev VIZ, strokovne skupnosti in e-skupnosti za sodelovanje in izmenjavo dobrih praks, didaktična gradiva, evalvacije…), ob strokovni podpori javnih visokošolskih zavodov, javnih zavodov in javnih raziskovalnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja;
- spremljava dejavnosti projekta ter evalvacija dosežkov, ki vključuje postopke ugotavljanja dviga kompetenc.
V ta projekt se bodo vključili 4. razredi OŠ Antona Ukmarja. Namenjen je dviganju bralne pismenosti, spodbujanju veselja do branja in spoznavanju drugih kultur. Z njim se bodo popestrile ure slovenskega jezika in likovnega pouka. Otroci bodo dobili »ustvarjalnike« z izvirnimi nalogami na temo predstavljenih knjig. Skozi vse šolsko leto pa bodo ustvarjalnost in branje dodatno spodbujale zanimive aktivnosti in nagradne naloge, kot npr. izdelovanje literarnega junaka/junakinje, pisma presenečenja, knjižne razglednice, bralni vlakec, virtualni obisk avtorjev in ilustratorjev ipd.
V šolskem letu 2021/22 smo pod okriljem Mestne občine Koper začeli z izvajanjem pilotskega projekta »Ob morju smo doma«. Namen projekta je združevanje različnih dejavnosti, poklicev in interesnih združenj v naši okolici s ciljem izobraževanja otrok v osnovnih šolah.
Potreba po tovrstnem projektu se pojavlja že vrsto let. Uspešna sodelovanja šol z različnimi podjetji, društvi in drugimi organizacijami smo želeli postaviti pod isto streho in s tem še poglobiti ozaveščenost učencev o pomenu pripadnosti lokalni skupnosti ter razsežnosti dejavnosti, ki v našem okolju potekajo.
Idejna zasnova je s podporo Mestne občine Koper pridobila konkretno obliko, ki je zasnovana kot pilotska izvedba z možnostjo vsebinske razširitve in aplikacije na druge šole. V naslednjih letih pričakujemo večje število zunanjih partnerjev in šol Mestne občine Koper.
V letošnji prvi izvedbi smo v kratkem času pridobili sodelovanje desetih zunanjih partnerjev, ki so svoje dejavnosti in predstavitve za učence, šestošolce, izvajali brezplačno.
Vsebinsko smo zajeli široko področje ekologije, pristaniške dejavnosti, športa v in na vodi, ribolova, opazovanja delfinov, čiščenja obale in drugih zanimivih dejavnosti, ki bodo otrokom pomagale ozavestiti, da smo OB MORJU DOMA.
Vsled prekomerne uporabe digitalnih naprav v šolskem procesu (poleg prostočasne) v preteklih dveh šolskih letih, smo se na naši šoli odločili, da ponudimo učenkam in učencem naše šole aktivnosti in dejavnosti, ki ne uporabljajo digitalnih naprav. Vodilo je bilo, da se opravljajo na prostem, torej na svežem zraku. Ker imamo šolski sadovnjak in v njem tudi čebelnjak smo predvideli skrb za njegovo urejenost ter popestritev njegove okolice z zasajanjem gredic medovitih rastlin.
Prav tako imamo v načrtu izdelavo mize in klopi, ki bodo namenjene za učne ure na prostem. Uredili bomo tudi povezovalne poti med gredicami in informativne table za posamezne gredice. Na platoju pred veliko telovadnico bomo »narisali« veliko šahovnico, ki bo služila igranju »velešaha« (velike šahovske figure), ki jih bodo prav tako izdelali učenke in učenci iz recikliranih materialov. Podobe figur bodo »plod« njihove domišljije in kreativnosti.
To pa so samo »ogrevalni« zametki širše dejavnosti, ki jo želimo ponuditi našim učenkam in učencem, da bodo pridobljeno teoretično znanje iz vseh možnih predmetov »pretopili« v praktične in uporabne (vidne) stvari na katere bodo lahko še dolgo ponosni, saj jih bodo ustvarili (naredili) z lastnimi rokami. Vsekakor pa bodo vse te aktivnosti in dejavnosti »blagodejno« delovale na njihov razvoj na poti v odraslost.
s
